Ljudje so slabi bogovi njihova moč ne seže do jutri: človek odide, pozabi in mene ni več. Stopim se kakor voščena figura na soncu in ni ne sreče, ne žalosti, ne želja. Zgodi se, da pride še kdo in ustvari nekaj podobnega, kot je nekdaj bilo, ko sem verjela, da klešejo duše iz marmorja tedaj zajočem nenadno, brez vzroka.