Tista kitarca ni imela strun a to takrat sploh ni bilo vprašljivo. Poziral sem, na sceno še imun, nisem še hodil v škornjih na estradno njivo in gazil po gnojiščih instant hitov. Takrat je bil spodnjehudinjski dan in sonce nasmejano in spočito in oče ves v elanu in zagnan, da ob pravem času bi zapelo cin tisto, kar zdaj je črnobel spomin.