Ni ji kaj dosti mar za tákele pisune, ki kažejo ji hrbet cele dni in buljijo v zaslon migetajoč, podnevi čudne delajo reči: vnašajo neke sporne nežnosti, podatke o pralnih strojih, ko je noč in zanje deklice sploh nimajo pomena, sploh take s harfo ne, ki brez imena že leta so na zidu v isti pozi, smehljajo se spokojno, kot v narkozi in čakajo, da jih, ko mine njihov čas, mordá odnesejo na Karitas.
4. JUNIJ
(1983-2003) sonetni venec Then my father built an altar he looked once behind his shoulder he knew I would not hide Leonard Cohen: Story Of Isaac Povedi, mračni me grobar, s seboj na zéleni, na senčni grob njegov, kjer križ železen, kamenit je krov, pod njim uživa otec svet pokoj.