Daleč nekje se valovje izlije trudno v globoko naročje morja mirno bo tvoje srce, ko izpije čašo bridkosti in sreče do dna... Skoro neslišno studenček šepeče; v pesku izgublja se bistri mu val pesmice moje so tihe, boječe, kot, da mi vsake besede je žal... Ptičice pijejo valčke srebrne, pesem studenčka nesó do neba meni pa solza v očeh se utrne, kadar odmeva moj spev prek polja...