Tam za goro zašumijo vetrovi; toča se vsuje na cvetne ravni mrtvi so travniki, pusti vrtovi, lilija strta na gredi leži... V rušo zeleno na širni livadi virček izdolbel nešteto je rup v njih pa strupeni se skrivajo gadi in mi izlivajo v čašo svoj strup. V črn pajčolan se zavilo nebo je, sivi oblaki pod njim se pode; sredi najlepšega dneva temno je včasih le bliski ognjeni vzžare...