Pa kdo preorje te, opleje, kdo z zlatim zrnjem te poseje, kdo ti bo zvesto drugoval: vse dni se nad razori sklanjal in vse noči o tebi sanjal in s tabo vriskal, žaloval? Glej, tu ostati več ne smem, v tujino grem na bojno plan, ah, s krvavečim srcem grem. In koderkoli bom korakal, na dobu črni vran bo krakal, ah, krakal on ne bo zaman.