Po vdovi, dan prej pokopani, Kakr navada je pri nas; Hodili molit so vaščani, Otrok šel z materjo sem jaz. Ko blizo smo mertvaške koče, Mil jok začuje se iz nje; Otrok po materi se joče, Sam, v veži zapuščen sedé. Pogled le‒tá presune mene, Solzé mi pridejo v očí; Tešiti hočejo ga žene, Kaj pa jim on odgovori?