Solncu Ti, ki razsvitljaš nar temneja kota! Naroda našega razsvetli „glave”, Da bodo nam kazali iz puščave V obljubljeno deželo bolja pota. Še težja bo pa druga ti dobrota: Vžgi v sercih ogenj jim ljubezni prave, Do národa, ne pa do puhle slave, Če ti zadosti močna je gorkota.