Pa, vbogi labud! ti večno si ném, Jaz v pesmi iščem si tolažila; Ko ona začuje to pesem, vém, Solzá se ji bo v očesu vternila! ‒
V Pol smehá Pol joká ‒ Narodna. Mojemu narodu Narodi boje bijejo krvave, Zemljó oblastno z mečem si delijo Narodom z jeklom pišejo postave, Ki v sužnih sponah žalostno medlijo Kervavi lovor si vijó krog glave, Pridobljen z jokom vdóv in podertijo; Brat z bratovo kervjo si piše dela, Da slava jim na veke bi živela!