Nad vse resnica sveta mu je draga, nikoli misli on ne izpreminja; poštena vsaka njega je stopinja, nobena izkušnjava ga ne zmaga. Odide ‒ mine leto ‒ že se skisa; mož druge vere, drugega je dúha, poštene ni besede več ne spisa. Vrté se misli mu okrog trebuha, prijatelj gnilega je »kompromisa«, na narodnem drevesu veja suha.