XXI Ko tožil sem o žalostni usodi dežele naše, ki jo síni plenijo, najboljši síni, kakor sami menijo ‒ mí vemo, da je jih samopašnost vodi ‒ tešili so me znanci: » Miren bodi! Glej nado našo, mlado glej Slovenijo; bodočnost njena je, visoko ceni jo! Rešítev pride nam po mladem rodi.