Več večnosti se je stapljalo s trenutkom enega pogleda na ikono ‒ z otrokom objeta mati. Na pranger obešen obraz je vsrkaval mimoidoče krivde in jih mesil v kruh. Z dolgimi odmevi poglobljene molitve in v nežen šopek speti koralni spevi so krasili ladjo; ptice v zakotju so začutile nemoč svojih puhastih kril.