Že korak naprej imajo žužki svoj kvartir. Čudežni delavci, ki meljejo, meljejo, meljejo, moje roke pa se otožno naslanjajo na obzidje. Najprej prelomim besedo, že naslednji hip odprem ekran, v dlaneh potehtam kamen in z očmi obrišem prah s podarjenih knjig.