nova beseda
iz Slovenije
Janez Sagadin: Biotopi Kranja, poved v sobesedilu:
Lomljivost nekakšnih neobljudenih nekočnekje kakor zavetje dvoma v počivališču venčnih listov neizmite rane na rani mladosti z melanholijo lajša neizmerne, zbrisane oddaljenosti doma, ko strdek grenčice opravkov predpostnih, drobcev očitanj, tavanj turobnih zaceli samevanje v prhke vezi pojemanja zimskih obrednih moči; iz srepe grenkobe v otožnih otroštvih, plahih kolebanj, gest neodločnih iz sikanja svita, iz slepih sledi se selijo stihi skozi stike snovi.
45 SOBA
Sedaj, ko v tej hiši umirata nekdo in mrtvoudi nekaj, se iz joka žensk, predsmrtnega potu in prelistavanja strani prelistanih spočne zadehlost izbe nezgovornega krojača - sedaj, ko nova pomlad, da ga pomladi, mu zatrdno obljubi, sakralno skalni nič drobljivega zamolka med karizmo tujstva stre srp obstreta rojstvu raz strgan kras nesna, ki strne smrt in krst v krsti skoz srh za zastor v prstov trs, v prsno brst kot strast iz prsti v prst.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani