Na daljnem, zbledelem tam vzhodu iz noči mladi dan krvavi, po ranem, po vetrnem svodu oblaček vesel se podi. Ah, kdaj šele, mila, iz pernic izvabi te zlati dan in tja mimo nun svetovernic, kjer beli blešči samostan? Kdaj v srcu mi šele zbudi se tak dolgo že mrtva radost?