Vsak kamen ob uri, vsak list oživi, v vseh podobah vrag uganja zlo vse te noči, ki do jutra mu Bog jih pusti. Prekriža kristjan se in leže nocoj, izmolil seljak še za rajnkih pokoj, gospod prosi za blagor svoj. Tja pod Kovsko po cesti pa Žužem prišel, mošnjo težko, no, glave ni lažje imel, ‒ vrag sam mu nocoj jo je zmel!