Golobčka dva Golobčka dva, golobčka dva na sleme sta mi sela, gosposko se priklanjala, drug k drugemu zaganjala, kot radosti vzkipela ljubezen drobnega srca na slemenu naznanjala ljubimčka bi si bela. Laboda dva, laboda dva po jezeru sta plavala, s perutmi sta vztrepavala, in voda je šumela, kot z bori temnega gozda skrivaj pošepetavala bi sapica vesela. A dva in dva, še druga dva tam stala sta in sanjala in vse sta si naznanjala in vse sta hrepenela; in kot dva bela parčka sta dva stasa se priklanjala, kri k srcu je hitela.