Brez srca sem z enako mero v nesrečo sem ljudi pehal, dokler ves strt, bolan se nisem na postelj smrtno prikoval ‒ Tu trepetalo mi telo je in s strastmi mučeno srce ‒ kraj mene »ona« je drhtela, upirala oči je v me ... A v izbici je stranski zame tedaj ihtel, ihtel nekdo: tam mati solzna je sedela, molila je srčno, srčno ...