III Srce je žalostno in bolno od tesnobe, duha objeti duša hrepeni v življenju, polnem nenasitne, mračne zlobe, na potu, ki mu sonce ne blešči. Kar vzeti more se, to ste mi davno vzeli, kar netilo, ne gane več srca; z roko pregrešno vi razrušiti ste smeli, kar se postaviti nič več ne da. Ah, ne ... ne muči srca v njegovem nemiru otroški srd, pozabljene solze, to vranci so, ki divje v zadnjem, prostem diru čez trupla znanih ranjencev beže!