Kaj megla siva smreke ti objemlje s temo svoje halje in mrzli sever z drevja ti odnaša listje dalje, dalje ... Kaj sonce je ponehalo te greti s svojimi poljubi, da takšen si, kot je srce, ki ga nihče, nihče ne ljubi ‒ Jesenska pesem Kaplje, drobne dežne kaplje padajo izpod neba, kot kropila siva megla zemljo bi zdaj ‒ mrtveca.