V tebi se žge praznina, ki razkraja, osamljuje, razsvetuje, daje moč, ki golta dih in duši šepet rojevajočih dni, seje bleščeči krohot in iztreblja grmenje tvoje krvi ‒ Jaz pa sem beli vampir poklanih spoznanj, ki drhti in ihti ‒ trepetajoči vulkan, ki buči, a ne v verigi izdaj tako kot ti.
ODHOD Prazen vsega sedim in izginjam v krikih neizpolnjivih iluzij; trupla nekdanjih ljudi se srečujejo na križiščih novih izdaj, jaz pa sem zapustil cesto nasmejanih laži; v moji duši pepel njihovih zločinov komaj še tli ‒