In kadar sapa zapihljá, na lipi listje šepetá, -- pa v izbo stopiva temnó, ne čuje naju tam nikdó ... Nikar, nikar ne boj se več, glej, čakam te, drhtèč, ljubeč ... 3
O mraku sedím na vrtu in v zvezdnato gledam nebó; iz srca k nji pesem odplava tjà daleč na tujo zemljó.