Ali kljub vsemu temu mi je takó daleč, ah takó daleč do resničnega filistrstva, do tiste ledenomrzle, zlobne in nizkotne modrosti, ki je last izkušenih in zadovoljnih ljudí, udomačenih v blatu in smradu. Jaz mislim, da nisem rojen za klovna. Kadar bi se tako prav rad udomačil, kadar ne vidim nikjer več ne smešnosti, ne neumnosti, ne umazanosti, kadar bi rad prosil odpuščanja vse tiste ljudi, ki sem jih časihna grd način zmerjal - in sédem ter pišem, dobrim ljudem na veselje, sebi ne v zabavo, takrat, prijatelji, bi se zjokal nad samim seboj, takó žalosten je moj obraz.