Noč pomladna je objela beli dvorec ob potoku; tam za vrtom, izza góre prisijal je mrzli mesec.
In v sanjavi mesečini zasijalo je zidovje in navzgor polnočne sence stegale roké so črne.
V sobi, komaj razsvetljeni je ležala bolna mati, skoro je že smrt dahnila na upali ji obraz; in ob vzglavju mlada žena - mramornat obraz, lepota brez življenja, le v očeh je ugašal truden plamen.