”Oj smrtni angel Azrael, poglédi na zemljo, poglej pod nama starca tam, kakó strmi v nebó, kakó vzdihuje, moli spet: Le eno si želim, popred ko pred obrazom ti na smrtni dan stojim.
O daj mi gledati, gospod, prelepe tiste dni, kot nam jih prorokujeta Tolstoj in Bellamy ... Razpni peroti, Azrael, poleti na zemljó, pa z roko svojo žametno zatisni mu okó ...“ In tiho dvoje temnih kril na zemljo dol hití, visoko tam nad zvezdami ob oknu Bog sloni.