V veselji skorej mi srcé omaga, ki v njemu tvoja ga ljubezen vname, dokler krvi ne vteče zadnja sraga, in groba temna noč me ne objame, ti sužno moje bo življenje celo, ti gospoduj čez vero, misli, delo.
Kako bi mogel tebi kaj odreči, storiti tega ne, kar boš želela! Al zmisli ran, ki jih Valjhuna meči so stórili, in pšic njegovih strela, kaj videli krvi smo v Kranji teči, kristjanov tvojih vse preudari dela, in mi povej, al ni črt nárbolj jezni njih Bog, ki kličeš ga Boga ljubezni?”