Prijazna smrt! predolgo se ne múdi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta, tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; tje, kamor moč pregánjovcov ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže, tje v posteljo postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, de glasni hrup nadlog ga ne predrami.
Čez tebe več ne bo, sovražna sreča! Čez tebe več ne bo, sovražna sreča! iz mojih ust prišla beseda žala; navadil sem se, naj Bogú bo hvala, trpljenja tvojega, življenja ječa!