Komur je sreče dar bila klofuta Komur je sreče dar bila klofuta, kdor je prišel, ko jaz, pri nji v zamero, ak bi imel Gigantov rok stotéro; ne spravi vkup darov potrebnih Pluta. Kjer hodi, mu je s trnjam pot posuta, kjer si poiše dom, nadlog jezéro nabere se okrog, in v eno mero s togotnimi valmí na stene buta. Okrog ga drvita skrb in potreba, miru ne najde revež, ak preiše vse kraje, kar jih strop pokriva néba; šele v pokóji tihem hladne hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba; počije, smrt mu čela pot obriše.