Naj pesmi milost tvoja saj obsije, ki ′z njih, hladiti rane si skeleče, poet tvoj nov Slovencam venec vije.
MagistralePoet tvoj nov Slovencam venec vije, Ran mojih bo spomin in tvoje hvale, Iz srca svoje so kalí pognale Mokrócvetéče rož′ce poezije. Iz krajov niso, ki v njih sonce sije; Cel čas so blagih sápic pogrešvále, Obdajale so utrjene jih skale, Viharjov jeznih mrzle domačije.