Le nji teme kraljestvo je pokorno, samó njo bógajo viharjov sile. Skrbi verige bodo odstopile, odpadlo bo železje njih okorno, s preblago tvojo pomočjo podporno, vse njih se rane bodo zacelile. Zjasnilo se mi bo spet mračno lice, spet upanje bo v srci zelenelo, in ustam dalo sladke govorice; na novo bo srcé spet oživelo, v njem rastle jasnih poezij cvetlice, in gnale bodo nov cvet bolj veselo.