Lej! torej je bledo njih cvetje velo Lej! torej je bledó njih cvetje velo, in redke so, in slabe, nebogljene, v zidéh tak podrtije zapušene rastejo včasih rože nevesélo, ki jim kropív krdelo rejo vzelo, in kar nežlahtnih zéliš kal tam žene; al, ak v gredice vrta jih zelene kdo presadí, cvetejo koj veselo. Tak blizo moj′ga bi srcá kraljice, bi blizo tebe, sonca njih dobile moč kviško rasti poezij cvetlice; ak hočeš, de bi zaljši cvet rodile, veselo véle vzdignile glavice, jim iz oči tí pošlji žarke mile.
Jim iz oči ti pošlji žarke mile Jim iz oči tí pošlji žarke mile, mi gledati daj lic svetlobo zorno!