Poslušaj ga, kako jo on zavije, jezika sol, lepota, de le zine, in pravo ti vezánje se odkrije. Tam púl′jo besedí se korenine; k tem déni konce: ača, išče, uha, on, ovka, ovec, druge pritikline, to trdno skupej zvari; primaruha! lahkó boš v kozji rog ugnal Slovence, in proti tebi bo Dobrovski ‒ muha.” Učenec “O zlati uk! adijo mestne sence!