Neiztrohnjeno srce Grob kopljejo, de zadnji mrlič bo vanjga dján; obraz bledgá mladenča prikaže se na dan. Kopači ostrmijo, de ′z ust njih sape ni, manj vstrášeni pogrébci vanj vpirajo oči. De je lepó, bi sodil, visoko čelo, vsak, ak bil bi nekakóvi zapustil ga oblak; bile lepé bi usta, lep bil obraz bi bled, ak bil bi nekakóvi preč nejevolje sled.