Ne ljubci bit′ napoti, sem v strupu smrt si pil, zakaj bi jaz nadležen mrličam v zemlji gnil?” Odkópan pevec ležal je zjutraj vrh zemljé, pokópat k tolovajam biričam ga dadé.
Neiztrohnjeno srce Grob kopljejo, de zadnji mrlič bo vanjga dján; obraz bledgá mladenča prikaže se na dan.