Turjaška Rozamunda Hrast stoji v turjaškem dvóri, vrh vzdiguje svoj v oblake, v senci pri kamnitni mizi zbor sedi gospode žlahtne, ker Turjačan spet gostuje Rozamundine snubače. Rozamunda roža deklic, čast dežele je domače; nje poglédi, svítle strele z néba jasnega poslane, deleč krog junakov srcam vžigajo skeleče rane. Dókaj jo baronov snubi: troje iz dežele laške, troje iz dežele nemške, troje ′z štajerske in kranjske, ino zraven Ojstrovrhar, ki so boji mu igrače.