Ne prepiram se z nobenim, de bi peljal mojo pravdo; ni umrla teta moja, teta moja, dekle staro, de bi, dohtar! mi opravljal po nji dédino bogato; sem premlada, de bi pismo ženitvanjsko se pisalo. Dohtar, ti jezični dohtar! kaj postopaš ti za mano?”‒ “Ne zameri, ne zameri, cvet lepote, dekle drago!