Čedna postava bila ti je dana, bistri je um ti z bogastvam bil dan; boljga srcá ni imela Ljubljana, kak si za srečo človeštva bil vžgan! Kratko sijale so zvezde prijazne, v sanjah prijetnih te zibal je up; jezo si sreče občutil sovražne, zgodej okusil življenja si strup. Deklica druzga moža je objela, ki od ljubezni do nje si bil vnet; trešla v bogastvo nesreče je strela, kranjski v obupu zapustil si svet.