V pekèl razuma ni bilo mi treba želeti, ne se dvigati do neba, lepo na zemlji rajši hodil bi, pil sladko vince, da bi se omamil. in zjutraj se na polnih grudih zdramil.
AdrijaI O Adrija, kako naj te objame, kako te naj poljubi pogled moj! Ti si kot deva, ki si venec sname na dan poročni z dražestnoj rokój.