Dve rožici pa ti daruj mi tudi obraza ljubega, zakritega, dve liliji pa svojih belih grudi.
IV Kedàr zagledam tvoje zorno lice, se duše moje čuden strah poloti, podobe se spominjam mučenice, ki zrl sem jo v svetišča temnem koti. Bilà so vse krvave ji nožice in lice bledo je biló siroti, ki šla po trnju v noči brez zvezdíce ob breznih po brezkončni, strmi poti samà...