Kako je ljubilo moje srce tišino in mir, ko je prišel večer nad temne goré tedaj, ko je zubelj v kaminu žolt zlatil svetlobo mehkih las, tvoj vitki stas in belo polt. Še vedno pred mano leskečejo tvoje črne oči, glasovi sladki, kot prejšnje dni trepečejo. Očitajoči glasovi, čemu se bedni duši javljate, čemu jo ve pozdravljate, morilke njenega miru?