Kesanje Aj, šumite, le šumite, ve globoke vôde, ve od šum omračene, kaj to kažete nebeške luči, vôde, pak obraze spačene? Ah, tako je mene to življenje hudo preobrázilo, ne poznam te, duša, ah, trpljenje v prah te je pogázilo. Prav je, prav je, kaj si jo zapustil, svojo ljubico zvestó, kaj besedo si trdó izustil, da vesela več ne bo!