Spominja se živo je moje srce: Sama sva sedela na bližnjih parobkih ‒ bila je pozna jesen, ko zdaj ‒ na rdečega šipka zadnjih popkih visele so najine rosne oči. O, zadnji pogledi v ljubezni raj!
Poljub sem ji dal kot ogenj vroč, in šla sva vsaksebi daleč proč.