Otožen si pozdravljal njih krdelo: za vami skoro pridem, drage ptice. In šel si morje pit ‒ s pogledom žejnim zamaknjen v Adrije čarobno plan, čutilom duška si dajal brezmejnim. In šel si morje pit ‒ bridkostnih ran zacelil nisi z žarkom blagodejnim, zagorel si in zgrudil se sežgan.