Strah in kes in skrb in dvom, kakor vranov črna jata, pribeže; ljubezni dvom večnosti odprejo vrata. Solze, ki nam zdaj kipe v hipih duševne težave, v bisere se premene, vkujejo na krono slave. Vzdihi, ki se vijejo zdaj iz prsi tesne ječe, v pesmi se prelijejo sladke, duše dno topeče.