Podlesek si moder bil za svet; klijoč iz mrtvih tal livad poslednji je in prvi cvet, zdaj zimo znani, zdaj pomlad.«
Slovo Zapuščal sem svoj rodni kraj, v deželo daljno potoval in nisem znal in nisem znal, komu desnico naj tedaj podam morda za vekomaj. V deželo daljno so odšle ljubeče duše pred menoj, v deželo, kjer usahne znoj, zamrejo v prsih tožbe vse, odkoder ni nazaj stezè.