Na jug si z njimi tudi ti odhajal zajemat višje vede v večni Rim, in ko si zadnjič roko mi podajal, kaj takrat jaz sem čutil, naj molčim.
In naj molčim, da s taboj so odnesli valovi morski meni mnogi up; zagrabil sam obe sem težki vesli, v življenja vrgel se metèž in hrup. In gledal sem, kako pred mana gine za zvezdo zvezda brez utrinka v noč, kako temné se jasne visočine, čim bolj divja valov srditih moč.