Vedno krasneje, vedno mileje v vodi se zrcajo dvorci z obal. Gledam bogato opremljene čolne, praporce stkane iz živih boj, pesmi poslušam navdušenja polne, družeb veselih srečava me roj.
Vendar, o jezero, kras Korotana, biser prirodne lepote ‒ ‒ znaj, da krvavi mi, da peče me rana, kadar se nate spominjam sedaj.