Mrtvonem strmi otrok za ladjo, ki podi očeta v svet neznan; mrtvonem strmel si za pomladjo tudi ti, ko je minil srpan. Zdaj, ko vsa priroda je umrla, pevski zbor odletel z mrzlih mest, zdaj ti vrejo pesmice iz grla, kakor da prebolel si bolest. Kakor da bi dvignila te vera: Zopet vzraste zemlji prejšnji kras.