Na glas je solzíla se mati, Ko težko jemál sem slovó; Ničesar imela ní dati ‒ Svetínjo pobožno samó. Svetínjo tó hranim jaz vérno, Od matere dano na pot: Ljubézen za dóm neizmérno, Za dom in nesrečni svoj ród.
Celjska romanca Noč nad Celjski grad že pôzna pada; Kdó na tihem jaše mi iz grada?