MRMOLJEVKA sedi z Grozdovko za srednjo mizo: Pravi blagoslov je tak človek za naš ubogi narod; to je usoda, - milostiva -; usoda jim določi njihovo pot že vnaprej; oni so rešitelji in vodniki narodovi že po naturi. Glejte, kako mu prihajajo vsa srca naproti, kako trosijo cvetje pred njegovimi koraki; meni je toplo, kedar ga vidim, in če pomislim, kolike koristi bo njegovo delovanje za razvoj naroda in posebno še za slovansko vzajemnost ... Ali ne mislite?